Mladi čebelarji čebelarskega krožka res nikoli ne počivamo. Naše čebelice smo zazimili in pridno počivajo v šolskem čebelnjaku. Zato nam je ostalo veliko časa še za druge dejavnosti. Najprej in najbolj važno je učenje. Znanja o naši čebeli kranjski sivki nikdar ni dovolj. Predavanja, zanimivi filmi in posnetki pa tudi sprotna testiranja in razmišljanja so nam razširila obzorja o življenju čebel, rokovanju v panju in oskrbi čebeljih družin. Spomladi bomo vse to znanje še kako rabili pri oskrbovanju čebel v šolskem čebelnjaku. Seveda pa se je pred nas postavilo še cel kup drugih nalog. Uporaba medu v kulinariki nas je peljala v učilnico gospodinjskega pouka. Prijazno nas je sprejela učiteljica Suzana Planšak in nas seznanila z recepti in s skrivnostmi kuharskih mojstrovin. Nato smo napekli goro različnih medenjakov in se z njimi posladkali. Za prednovoletni bazar smo izdelali svečke iz voska, novoletne čestitke iz čebeljih satnic; za celo stojnico je bilo naših izdelkov. Vsi obiskovalci bazarja so si z zanimanjem ogledovali izdelke čebelarskih rok in stojnica se je kar hitro praznila. Obljubili smo, da drugo leto spet pridemo in pripravimo zopet kaj zanimivega. Po novoletnih praznikih smo se odpravili v tehnično učilnico, kjer smo pripravljali satnice in satne okvire za čebele. Fantje smo se lotili zbijanja lesenih okvirjev, dekleta pa so napeljevala žico in pripravljala satnice iz voska. Na zaključku bi morali z električnim strojčkom satnice vtisniti v žico, a glej ga zlomka, strojček se je pokvaril. To opravilo nas še čaka.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate tukaj (klikni za ogled fotogalerije).
Lahko se tudi pohvalimo. Slika in članek o sajenju našega medovitega vrta sta bila objavljena v reviji slovenskih čebelarjev Slovenski čebelar. Vsi slovenski čebelarji so tako izvedeli, da na Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu raste nov rod pridnih čebelarjev.
Mentorja čebelarskega krožka: Olga in Janez BAUER
