Spoštovani devetošolci !
Ne morem verjeti, da se poslavljate od nas.
V devetih letih našega druženja ste se oblikovali v čudovite mlade ljudi.
Ozavestite svoja močna področja in pozitivne lastnosti, ki vam bodo pomagale najti pot k odraslosti na zemljevidu življenja.
Želim vam, da boste srečali čim več ljudi, ki vas bodo podpirali in poskušali razumeti.
Verjamem, da boste našli tiste, ki vas bodo opogumljali v trenutkih, ko boste to najbolj potrebovali.
Poiščite tiste, ki vas bodo videli in slišali.
Spoštujte ljudi. To je včasih težko. A kar dajemo, dobimo nazaj.
Bodite tudi previdni na križiščih, kajti ni vse zlato kar se sveti.
Uspeh in sreča ne prideta vedno takoj. Pot do srečnosti je lahko prometna, z zastoji, kamnita, vijugasta, naporna, mučna …
Na svojem potovanju bodite strastni, delovni, potrpežljivi in marljivi.
Kaj je prav in kaj ne, boste spoznali skozi veliko grenkih in sladkih izkušenj. Oblikovali boste veliko svojih resnic in spoznanj. Z njimi boste oblikovali kompas na globusu vašega življenja.
Hvaležna sem za priložnost, da sem lahko bila vaša ravnateljica.
Nada Duler